Vsi prispevki

Pred testom, ustnim spraševanjem, izpitom ali pomembnim nastopom se lahko zgodi nekaj zelo znanega: srce začne hitreje biti, misli bežijo, roke se potijo, v glavi pa se pojavi stavek: »Kaj pa, če ne bom znal/-a?« Strah pred ocenjevanjem pozna skoraj vsak. Nekaj treme je popolnoma normalno. Včasih nam celo pomaga, da se zberemo in vzamemo situacijo resno. Težava nastane takrat, ko strah postane tako močan, da nam začne zapirati dostop do znanja, ki ga v resnici imamo. Tudi sam

Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste nekaj prebrali, si rekli, da je jasno, potem pa kmalu ugotovili, da se tega skoraj ne spomnite več? Besedo mogoče še prepoznate. Pravilo se vam zdi znano. Občutek imate, da ste se učili. Ko pa morate nekaj povedati sami, se ustavi. In prav tukaj marsikdo izgubi voljo. Kaj to pomeni? Pogosto pomeni le to, da uporabljate način učenja, ki daje občutek napredka, ne pa tudi pravega rezultata. Zakaj je dobro poznati različne načine učenja Pra

Znanje drugih jezikov je prednost. Dokler nas ne zavede. Pri učenju tujega jezika si skoraj vedno pomagamo z jeziki, ki jih že znamo. In prav je tako, to je učinkovita učna strategija. Pri nemščini nam lahko veliko pomagata tako slovenščina kot angleščina. Veliko besed je mednarodnih, sorodnih ali vsaj dovolj podobnih, da nam takoj vzbudijo občutek domačnosti. Ko vidimo besede, kot so Telefon, Problem, Hotel, Banane ali Musik vsi vemo o čem govorimo. V jezikoslovju bi temu re

Ja, učenje jezika je trening. V moji 18-letni praksi poučevanja nemščine sem spoznala, da učenje ni pri vseh predmetih enako. Pri jeziku ni cilj samo “vedeti”. Cilj je, da čim bolj samozavestno, tekoče in brez iskanja besed komuniciramo. Da znamo voditi pogovor, povedati svoje mnenje o prebranem, napisati sporočilo ali e-mail. ENA BESEDA, KI VSE RAZLOŽI: AVTOMATIZACIJA Če moram učenje jezika strniti v eno besedo, je to avtomatizacija. Avtomatizacija pomeni, da možgani zgradij