Kako prepričanja o sebi vplivajo na naše učenje
Novo šolsko leto je pravi čas, da malce premislimo o svojih omejujočih prepričanjih. Kaj verjamemo o sebi in kje smo si že vnaprej postavili meje? Ta prepričanja se lahko dotikajo različnih področij našega življenja, od dela in odnosov do tega, česa smo se pripravljeni lotiti in kaj hitro odpišemo kot nekaj, kar ni za nas.
Tokrat bi se osredotočila predvsem na učenje. Učimo se namreč vse življenje, tudi ko že zdavnaj zapustimo šolske klopi. Pridobivamo nove spretnosti, spoznavamo sebe in druge ter se prilagajamo spremembam. Zato se mi zdi pomembno, da si pustimo prostor za razvoj in preverimo prepričanja, ki nas pri tem omejujejo.
Ko rezultat postane del identitete
Predstavljajte si učenca, ki pri testu dobi slabo oceno. Razočaran je, vendar upa, da bo naslednjič bolje. Nato pride še en slab rezultat. Pa še eden. Počasi začne razmišljati: »Meni to ne gre. Drugi razumejo, jaz pa ne.« Čez čas ne govori več samo o težavah pri določeni snovi. Začne verjeti, da ne zmore, da je slab učenec in da šola preprosto ni zanj.
Takšno prepričanje lahko začne vplivati na njegove odločitve. Pri pouku se manj oglaša, težje naloge hitreje opusti, pred naslednjim testom pa že pričakuje neuspeh. S tem izgublja tudi priložnosti za vajo, pomoč in napredek. Nov slab rezultat lahko nato doživi kot potrditev vsega, kar že verjame o sebi.
Tako se lahko znajde v negativni spirali, v kateri se začne identificirati s svojimi rezultati. Prepričanje »Tokrat mi ni uspelo« se spremeni v »Jaz tega ne zmorem«. Če se takšen pogled utrjuje, lahko spremlja tudi njegove nadaljnje odločitve o učenju in šolanju.
Ni vseeno, s čim se identificiramo in kdo mislimo, da smo.
Kako predstava o sebi vpliva na dejanja
Z identiteto tukaj mislim na predstavo o tem, kdo smo in kdo lahko postanemo. O sebi govorimo, da smo vztrajni, ustvarjalni, dobri pri številkah ali slabi pri jezikih. Nekatere od teh predstav izhajajo iz naših izkušenj, druge smo prevzeli iz besed ljudi okoli sebe. Vredno se je vprašati, koliko prostora nam puščajo za nove izkušnje.
Psihologinja Daphna Oyserman v raziskavah motivacije na podlagi identitete pojasnjuje, da se ljudje lažje odločamo za dejanja, ki jih doživljamo kot skladna s seboj. Predstava o sebi je pri tem prilagodljiva. Okolje in izkušnje vplivajo na to, katere možnosti vidimo zase in kako razumemo težave na poti do cilja. (Oyserman, 2024)
Pri učenju lahko to ponazorimo z dvema odzivoma na isto situacijo. Učenec, ki se pri govorjenju nemščine zatika, lahko pomisli: »Spet dokaz, da nisem za jezike.« Lahko pa se vpraša: »Katere besede mi manjkajo in kako jih bom vadil?« Drugi odziv mu že ponuja izhodišče za naslednji korak.
Kaj so učenci počeli v raziskavi
Dober primer povezovanja identitete z dejanji je raziskava iz leta 2006, ki je zajela 264 osmošolcev iz treh šol v Detroitu. Raziskovalke so primerjale dve naključno oblikovani skupini: 141 učencev je sodelovalo v programu School-to-Jobs, 123 pa jih je nadaljevalo običajni pouk.
Na srečanjih so učenci razmišljali, kakšni odrasli želijo postati, prepoznavali svoje močne strani in izbirali ljudi, ki bi jim lahko bili v oporo. Risali so časovnice svoje prihodnosti, nanje dodajali možne ovire ter iskali konkretne korake do svojih ciljev. Na plakatih so povezovali želeno prihodnost s tem, kar lahko naredijo že med šolanjem. Pogovarjali so se tudi o tem, da so težave in zastoji običajen del poti ter sami po sebi ne pomenijo, da je cilj zanje nedosegljiv.
Raziskovalke so učence spremljale v osmem in devetem razredu. Učenci v programu so imeli v primerjavi s kontrolno skupino v povprečju boljše ocene, več učne zavzetosti in manj neupravičenih izostankov. Raziskava tako podpira pristop, ki povezuje predstavo o prihodnjem sebi, konkretne strategije in soočanje s težavami. Preverjala je celoten program, zato izboljšanja ne moremo pripisati samo spremembi identitete. (Oyserman, Bybee in Terry, 2006)
Ob tem se mi zdi pomembno poudariti, da učenec potrebuje tudi konkretno podporo. Morda mu manjka predznanje, potrebuje drugačno razlago ali pa način učenja, ki ga uporablja, ni dovolj učinkovit. Spodbuda »Samo verjemi vase« mu pri tem ponudi premalo.
Pet korakov za prekinitev vzorca
Za prekinitev tega vzorca predlagam pet korakov, ki jih lahko preizkusimo pri učenju in tudi na drugih področjih življenja.
Prepoznajte zgodbo, ki si jo pripovedujete o sebi.
Bodite pozorni na misli, kot so »Jaz tega ne zmorem«, »Vedno mi spodleti« ali »To ni zame«. Zapišite jih in se vprašajte: Ali to res velja vedno? Kdaj mi je že uspelo? Poiščite tudi izkušnje, ki jih ob razočaranju hitro spregledate.
Ločite rezultat od svoje identitete.
Ob slabšem rezultatu čim natančneje opišite, kaj se je zgodilo. Namesto »Sem nesposoben/-na« poskusite z »Pri tej nalogi sem imel/-a težave«. Nato preverite, kaj potrebujete: več vaje, drugačno razlago, boljši načrt ali pomoč.
Izberite, kakšna oseba želite postajati.
Afirmacijo »Jaz sem odlična učenka« oziroma »Jaz sem odličen učenec« povežite s konkretnim ravnanjem. Naj to pomeni, da postavljate vprašanja, preizkušate različne pristope in se učite iz napak. Določite eno dejanje, s katerim boste to danes pokazali.
Omogočite si majhne zmage.
Izberite dovolj majhen in izvedljiv korak: eno rešeno nalogo, pet minut vaje ali razumevanje enega pojma. Zabeležite, kaj vam je uspelo. Pri ocenjevanju napredka upoštevajte tudi to, kar danes naredite samostojneje ali razumete bolje kot prej.
Poiščite podporo in uporabno povratno informacijo.
Obrnite se na nekoga, ki vam pomaga prepoznati napredek in poiskati naslednji korak. Vprašajte: »Kaj mi že uspeva in kaj naj izboljšam najprej?« Če se težave ponavljajo, skupaj preverite pristop in ga prilagodite.
Verjamem, da je v vsakem od nas skrit potencial, ki ga je vredno prebuditi in razvijati. Včasih potrebujemo drugačen pogled nase, včasih spodbudo ali pomoč, predvsem pa priložnost, da znova poskusimo in odkrijemo, kaj zmoremo.
Naj bo novo šolsko leto tudi priložnost, da si dovolimo rasti. Z radovednostjo, majhnimi koraki in pripravljenostjo na učenje lahko začnemo odkrivati sposobnosti, ki jih pri sebi še nismo prepoznali. Prvi korak lahko naredimo že danes.
Reference
Oyserman, Daphna. 2024. »Identity-Based Motivation and the Motivational Consequences of Difficulty.« Social and Personality Psychology Compass 18 (12): e70028. Izvirni članek
Oyserman, Daphna, Deborah Bybee in Kathy Terry. 2006. »Possible Selves and Academic Outcomes: How and When Possible Selves Impel Action.« Journal of Personality and Social Psychology 91 (1): 188–204. Izvirni članek
Želite jasen načrt za učenje nemščine?
Na uvodnem pogovoru skupaj pogledamo vaše trenutno znanje, cilj in časovni okvir. Nato vam predlagam primeren način dela in paket ur.
Komentarji