Se vam snov hitro izmuzne iz glave? Poskusite aktivni priklic

Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste nekaj prebrali, si rekli, da je jasno, potem pa kmalu ugotovili, da se tega skoraj ne spomnite več?

Besedo mogoče še prepoznate. Pravilo se vam zdi znano. Občutek imate, da ste se učili. Ko pa morate nekaj povedati sami, se ustavi. In prav tukaj marsikdo izgubi voljo.

Kaj to pomeni? Pogosto pomeni le to, da uporabljate način učenja, ki daje občutek napredka, ne pa tudi pravega rezultata.

Zakaj je dobro poznati različne načine učenja

Prav zato je tako pomembno, da poznamo različne načine učenja. Vsi načini niso enako učinkoviti. Nekateri nam dajo občutek, da nekaj delamo, drugi pa res pomagajo, da znanje ostane dlje časa in ga znamo tudi uporabiti. In to je pomembno. Še posebej pri učenju jezika.

Pri nemščini namreč ni dovolj, da besedo enkrat vidimo ali da nam je pravilo znano. Uporabiti ga moramo v stavku, v pogovoru in v resnični situaciji.

Kaj je retrieval practice oziroma aktivni priklic iz spomina

Ena izmed učinkovitih tehnik, ki jo raziskave pogosto omenjajo, je retrieval practice oziroma aktivni priklic iz spomina.

Kako deluje? Tako, da znanje prikličemo iz glave. Namesto da ponovno beremo seznam besed, zvezek zapremo in poskušamo napisati ali povedati, česa se spomnimo. Namesto da še enkrat preletimo pravilo, sami tvorimo primer. Ne gledamo. Prikličemo.

Na začetku je to težje. Prav zato pa deluje. Kajti, možgani so aktivni, ne ostanejo pasivni. Morajo poiskati informacijo, jo sestaviti, jo povezati in jo uporabiti. Prav ta napor pomaga, da znanje ostane bolj trdno. Ne gre samo za preverjanje, koliko znamo. Gre tudi za to, da se z vsakim takim priklicem znanje utrjuje.

Prednosti aktivnega priklica iz spomina

Zakaj je ta metoda tako uporabna?

Ker nam zelo hitro pokaže razliko med tem, kar samo prepoznamo, in tem, kar zares znamo. Pomaga nam, da prej opazimo svoje vrzeli. Znanje ostane dlje časa. Učenec pa postopno dobi tudi več samozavesti, ker začuti, da nekaj zna povedati brez opore.

Kako aktivni priklic uporabljamo pri učenju nemščine

Pri učenju nemščine je ta metoda zelo uporabna.

• Prvi primer je besedišče. Namesto da desetkrat preberete seznam novih besed, si vzamete list papirja in napišete vse besede na temo stanovanje, služba ali prosti čas, ki se jih spomnite. Šele nato preverite, kaj manjka.

  
  

• Drugi primer so glagoli s predlogi. Ne gledate samo tabele, ampak skušate sami dopolniti zveze, na primer warten auf, sich interessieren für ali denken an. Šele potem preverite rešitev.

  
  

• Tretji primer je slovnica. Recimo Perfekt. Po razlagi zaprete zvezek in sami napišete pet stavkov o tem, kaj ste delali včeraj. Brez opore. Brez gledanja. Samo vi in vaše znanje.

  
  

• Četrti primer je govor. Vzamete si preprosto vprašanje, na primer Was haben Sie am Wochenende gemacht?, in dve minuti govorite na glas. Ni treba, da je popolno. Pomembno je, da skušate jezik priklicati in ga spraviti v uporabo.

  
  

Kako to metodo uporabljam pri svojih učencih

To metodo tudi sama pogosto uporabljam pri učencih. Učenca na primer prosim, da si vzame nekaj minut časa, se nauči tabelo z glagoli, krajše besedilo, ki ga bo povedal, ali dialog. Nato zvezek zapre in mi iz glave pove, kaj si je zapomnil.

To potem ponoviva. Ne enkrat, ampak tolikokrat, da postane bolj suveren. In ravno tukaj se pogosto zgodi preobrat. Kar je bilo prej še negotovo, postane bolj jasno, bolj tekoče in bolj uporabno. Učenec je tako veliko bolje pripravljen na spraševanje v šoli, ker snovi ne prepoznava več samo na papirju, ampak jo zna priklicati in povedati.

Kako to metodo uporabljam v skupinah

To uporabljam tudi v skupinah. Ko morajo udeleženci zaigrati dialoge, jih najprej napišejo, nato pa si vzamejo čas, da se jih naučijo. Ko dialog enkrat odigrajo brez zapiskov, se zelo hitro pokaže, koliko jezika je res prešlo v aktivno rabo.

Tukaj se zgodi nekaj zelo lepega.

Učenec ne trenira več samo spomina. Trenirati začne tudi govor, odzivnost, samozavest in občutek, da zmore. Kar je bilo prej le zapisano v zvezku, začne počasi živeti v jeziku.

Kaj se pokaže v praksi

V praksi to pomeni bolj stabilno znanje, boljšo pripravo na test in tudi več miru pri govoru. Ker jezik ni namenjen temu, da mirno leži v zvezku.

Zaključek

Aktivni priklic iz spomina ne išče popolnosti. Išče stik z znanjem. Išče uporabo. Išče premik.

Zato se mogoče velja vprašati že danes: ali se učim tako, da snov samo gledam, ali tako, da jo skušam zares priklicati?

Ker razlika ni majhna. Razlika je v tem, ali bo znanje ostalo pri vas ali pa bo izginilo takoj, ko zaprete zvezek.

Kaj boste pa vi storili?

Viri:

• The Learning Scientists. Retrieval Practice.Agarwal, Pooja K. How to Use Retrieval Practice to Improve Learning.Retrieval Practice.org. Free Downloads and Resources.

• Roediger, Henry L., III, and Jeffrey D. Karpicke. The Power of Testing Memory

• .Roediger, Henry L., III, et al. Test-Enhanced Learning in the Classroom.